Žalostno
Naša podružnična cerkev sv. Martina, kulturni in zgodovinski spomenik, je bila spet tarča tatov in prekupčevalcev z barvnimi kovinami. Del strehe, ki je bil pokrit z bakreno pločevino so storilci "slekli", da smo jo s ceradami komaj uspeli zavarovati pred napovedanim močnim deževjem.
Ni samo to žalostno, žalostno je tudi to, da dopuščamo in toleriramo kriminal in kriminalce v svoji sredi, dokler sami nismo oškodovani. Raje spregledamo in se nočemo vtikati v očitne kršitve, samo, da se temu ne bomo zamerili, pa bi se nam kasneje lahko maščeval. Pri tem pa pozabljamo, da bomo na tak način nekoč kot oškodovanci na vrsti zagotovo tudi mi. Zatreti kriminal v kali je najboljši način, kasneje, ko se ta razraste je neobvladljiv.
Škodo, ki je nastala s krajo bakrene pločevine in poškodovanjem kritine bomo plačali vsi člani skupnosti, tako ali drugače.
Morda nas bo kdaj izučilo, morda bomo kdaj dojeli star latinski pregovor "Si vis pacem, para bellum". Še vedno drži in vse druge poti so nekonstruktivne in kontraproduktivne.
Naj vam sv. Martin kljub temu ne zagreni vesele trgatve v Vališki gori.
Ni komentarjev:
Objavite komentar