četrtek, 13. september 2012

CERKEV SV. MARTINA

Žalostno


Naša podružnična cerkev sv. Martina, kulturni in zgodovinski spomenik, je bila spet tarča tatov in prekupčevalcev z barvnimi kovinami. Del strehe, ki je bil pokrit z bakreno pločevino so storilci "slekli", da smo jo s ceradami komaj uspeli zavarovati pred napovedanim močnim deževjem.
 
 
 
Ni samo to žalostno, žalostno je tudi to, da dopuščamo in toleriramo kriminal in kriminalce v svoji sredi, dokler sami nismo oškodovani. Raje spregledamo in se nočemo vtikati v očitne kršitve, samo, da se temu ne bomo zamerili, pa bi se nam kasneje lahko maščeval. Pri tem pa pozabljamo, da bomo na tak način nekoč kot oškodovanci na vrsti zagotovo tudi mi. Zatreti kriminal v kali je najboljši način, kasneje, ko se ta razraste je neobvladljiv.
 
Škodo, ki je nastala s krajo bakrene pločevine in poškodovanjem kritine bomo plačali vsi člani skupnosti, tako ali drugače.
 
Morda nas bo kdaj izučilo, morda bomo kdaj dojeli star latinski pregovor "Si vis pacem, para bellum". Še vedno drži in vse druge poti so nekonstruktivne in kontraproduktivne.
 
Naj vam sv. Martin kljub temu ne zagreni  vesele trgatve v Vališki gori.



torek, 04. september 2012

VEČER NA VASI

Večer na Valični vasi

»Jo bom še kdaj videl zeleneti, našo velikanko? Bom še kdaj sedel pod njo? Bom še kdaj obiral njeno cvetje in njen čaj sladil z medom drobnih, sivih delavk iz slamnatega panja?« Vrisk mu je zamrl v grlu. Iz ust se mu je le nemo pokadila topla sapa v mrzlo noč. Potem Bremen. Ladja je zatulila v temo. Fortunat se je še enkrat ozrl na stari kontinent. Nato pa je glavo in oči obrnil proti novi celini, kamor ga je vodila pot.
(Miran Sattler in Franc Stele - Stare slovenske lipe, 1973)

Dež je neusmiljeno pral nebo in tla na Valični vasi tistega večera v začetku septembra, ko naj bi uprizorili Večer na vasi. Ves dan smo ždeli za meteorološkimi prognostičnimi kartami in radarskimi slikami ter se ozirali v nebo, tako kot zadnjih nekaj mesecev, ko smo zaradi suše tako prosili za vsaj nekaj dežja.
 
Odločitev, ki smo jo sprejeli tistega dne, da uprizoritev Večera na vasi izpeljemo kljub dežju, nam je odlegla. Vedeli smo, da je za odpoved prepozno, zato smo storili vse, da bi tistih nekaj gledalcev, kolikor bi se jih okorajžilo in odšlo zdoma pod dežnikom v neprijazen večer, le našlo streho nad glavo. Gasilci PGD Zagradec, lučni mojstri Cankarjevega doma, domačini brez izjem in še mnogi so razumeli našo odločitev, jo podprli in storili vse in še več, kar je bilo v njihovi moči.
 
Kar verjeti nismo mogli svojim očem, ko je prišel čas za začetek predstave, obiskovalci, stari in mladi iz sosednjih vasi, pa so prihajali veseli in v velikem pričakovanju. Polno pisanih dežnikov in ožarjene dežne kapljice pod reflektorji so nudili svojevrsten in romantičen prizor.
 
Valična vas leta 1900 je vse od prve lipe, to je od začetka vasi, nudila obiskovalcem pogled na stara kmečka opravila, ki jih mladi skoraj ne poznajo, na kmečka orodja in pripomočke, ki so bila v ta namen skrbno restavrirana, na gostilno Pr' Gašperju, v začetku vasi, ki je v resnici bila pred stotimi leti. Vse do središča vasi, do častitljive starke, šesto let stare lipe, kjer je bilo osrednje dogajanje Večera na vasi.
 
Za predlogo prireditve so krajani vzeli zgodbo iz knjige Stare slovenske lipe ki opisuje vso tragiko odhoda domačinov v obljubljeno deželo Ameriko, ki naj bi nudila zaslužek, s katerim je mož, oče, mogel preživeti vso družino lačnih in golih ter nasploh siromašnih otrok. Prav nobene garancije ni imel, da se bo kdaj vrnil domov, veliko jih je umrlo na poti, veliko jih je ostalo v jamah rudnikov širom po Ameriki, veliko njih ni zaslužilo niti toliko, da bi se lahko kdaj vrnili domov.
Fortunat (Primož Plut) in Pepca (Tjaša Menard)
 
Pripoved o neki ljubezni med Fortunatom in Pepco, ki sta se poslavljala, so z izbranimi pesmimi spremljali pevci mešanega, moškega in otroškega pevskega zbora Zagradec.
 
Ljubezen in slovo pa je opisala v svoji poeziji tudi domačinka.

Po tem kulturnem programu pa smo našli veliko časa za druženje, za pogovor, za sklepanje novih poznanstev, vsi pa smo si bili edini, da bomo storili vse, da spoznamo vse kraje in ljudi v sosednjih vaseh naše krajevne skupnosti, da se povezujemo in pomagamo. Mladim moramo pokazati boljšo pot v medsebojne odnose, kakršno smo do nedavnega hodili sami.

Velika in iskrena hvala vsem, ki ste nas podprli, da smo lahko izpeljali Večer na Valični vasi in na snidenje prihodnje leto v eni izmed vasi v krajevni skupnosti.

ponedeljek, 27. februar 2012

Odkritje turistično informacijske točke v Zagradcu

Prireditev je začel s pesmijo S triglavskega veter pogorja, Moški pevski zbor iz Zagradca.
Program je povezovala in vezni tekst brala Sabina Erjavec.

Sabina Erjavec
Vsi, ki ste se danes zbrali prav lepo pozdravljeni. Med nami še posebej lepo pozdravljam gospoda župana Dušana Strnada, predsednika turistične zveze Ivančna Gorica Pavla Groznika, predstavnike ostalih turističnih društev  iz občine Ivančna Gorica, predsednico KS Biljano Gartner in pa domačega župnika Borisa Žerovnika. Z današnjim dnem bomo tudi v Zagradcu imeli svojo info točko v obliki informativno turistične table, ki bo predstavljala naravne in kulturne znamenitosti Zagradca in okoliških vasi. Prosim da župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad spregovori nekaj besed.

Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad
Lep pozdrav vsem skupaj Zagradčani in Zagradčanke, in vsi, ki ste bili že prej omenjeni. Prav vesel sem, da ste me povabili na ta vaš dogodek in vesel sem tudi zato, ker se vas je toliko zbralo, ker bomo očitno deležni lepega petja in plesa, kulturnega programa, kar je očitno dokaz, da tudi vam današnji dogodek veliko pomeni. Samo po sebi morda otvoritev te turistične točke ne bi bila niti tako pomembna, lahko je to samo ena izmed številnih tabel, ki rastejo vsepovsod, pa se potem na tem nič več ne zgodi. No, ampak v naši občini smo skupaj s Turistično zvezo in drugimi društvi, občinskim svetom, skratka z vsemi, ki hočemo dobro v tej občini, se odločili, da bomo tej zgodbi dali nekaj več, da bomo nadaljevali, da je to pravzaprav samo začetek. Našo občino hočemo narediti prijetno in domačo, tako kot je naš novi občinski slogan. In to prijetno in domačo za nas, ki tukaj živimo, kot za tiste, ki nas bodo morda v prihodnje obiskovali ali pa se naselili tukaj. Imamo vse - naravne, kulturne in druge danosti, imamo pridne ljudi in pravzaprav ni nikakršnega razloga, da ne bi pri tem uspeli. Novi občinski svet in tudi jaz, kot župan smo si zadali nalogo, da za dosego teh ciljev pospešujemo, kolikor se da, razvoj dejavnosti, ki imajo pri nas prihodnost, to je, gotovo gospodarstvo in obrtništvo, kmetijstvo in prav gotovo tudi turizem. No in ravno turizmu je namenjen prokjekt informacijskih točk, ki rastejo po vseh naseljih in krajih v naši občini, po vseh krajevnih skupnosti in na ta način bomo naredili krog informacij, krog dogodkov, krog predstavitev, s katerim bomo skušali to našo občino čim bolje predstaviti tistim, ki nas obiskujejo. Seveda pa bomo okrog vsake turistične točke spletli tudi nadaljnje zgodbe, tiste, ki se pač nanašajo na določen kraj. In ravno Zagradec je ena izmed točk, eden izmed krajev, kjer bi bilo narobe, če s turizmom ne bi nadaljevali, oz. ga gradili. Zato je seveda je že veliko naravnih danosti, poleg prelepe Krke še veliko drugih stvari. Nekaj pa je treba še storiti, da bo vaš kraj prijazen, tako za vas, kot tudi za obiskovalce. Nekaj smo že postorili, veliko pa bomo skupaj z vami, upam, tudi v prihodnosti . Ena glavnih stvari, ki nas čaka je gotovo nova šola. Do leta 2014 bo gradnja končana, ali vsaj pod streho. Občinski svet ima to v načrtu. Upam le, da se ne bo zgodilo kaj neprevidenega. Zgradili bomo še manjkajočo infrastrukturo, kot je kanalizacija, vodovodi, ceste, kar je pravzaprav nujno, če hočemo reči, da nekaj ponujamo drugim, za veliko starih stvari pa pričakujemo, da  bodo pristopile privatne iniciative, za katere sem prepričan, da jih je v Zagradcu veliko. Glede na to, koliko smo sodelovali v tem kratkem času, leto in pol, kolikor sem župan, sem prepričan, da so ti načrti uresničljivi, da ste Zagradčani ljudje, ki držite besedo in da bomo pravzaprav skupaj za vaš kraj, pri tem mislim na vse kraje v tej krajevni skupnosti, še veliko storili. Zahvaljujem se vsem, ki sodelujete pri vsem tem, kar sem povedal, ki boste še sodelovali, skratka, jaz nimam nobenih dvomov, da bo vaš kraj prijeten in domač tudi v prihodnje. Hvala lepa.

Predsednik turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik
Težko je za županom kaj pametnega povedati. Jaz vas samo lepo pozdravljam. Imamo pa s srečo z novim županom, ki še ni čisto eno leto in pol. Manjka mu je še mesec ali dva, imamo pa v osebi župana velikega podpornika za razvoj turizma na našem področju. Mi, ki stalno prebivamo v občini mislimo, da ni nič posebnega. Toda tisti gostje, ki prihajajo k nam so navdušeni. Ne samo nad Krko, ne samo nad Kitnim vrhom, ne samo na človeško ribico v Stiškem viru, Stiškim samostanom in drugimi pomembnimi kraji, naselji, zgodovinskimi dogodki. Kot sem rekel, imamo srečo, danes. Današnja tabla je peta po vrsti od skupno dvanajstih. Namen je tudi, da bi okrog vseh teh dvanajstih tabel po večjih naseljih, po krajevnih skupnostih naše občine naredili kolesarsko in pešpot, ki bo namenjena  v prvi vrsti, ne toliko tujim turistom, ampak nam, občanom, da bi spoznali drug drugega, da bi spoznali krajein sosede v sosednjih krajih, saj smo vsi pripadniki enega lepega koščka naše domovine. Čestitam vsem, tudi Slavku Blatniku, predsedniku TD Zagradec . Skratka, bomo prijatelji, spoznavajmo se, v soboto pa vse vabim na ponovno spoznavanje, na 19. pohod po  Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave in do Krke. V druženju je nekaj najlepšega. Še enkrat čestitke in lepo pozdravljeni.

Predsednica KS Zagradec Biljana Gartner
V imenu krajevne skupnosti Zagradec vas lepo pozdravljam, dragi krajani in spoštovni gosti. Ena od smernic naše občine, je tudi kulturni in turistični razvoj naših  krajev. Dokaz, da mislimo resno, je čudovito prenovljena dvorana kulturnega doma, danes pa slavnostno odkrivamo tudi prelepo turistično informacijsko tablo, ki naj nagovori obiskovalce, da se ponašamo z bogato kulturno in naravno dediščino, na katero smo res upravičeno ponosni. Zahvaljujem se občini,  našemu turističnemu društvu in vsem ostalim,  ki se trudijo  za prepoznavnost našega kraja. Povabimo svoje sorodnike, prijatelje in znance, pokažimo jim lepote tukajšnjih krajev, zaselkov in vasi, ter jih popeljimo med dobre  ljudi.Verjamem, da se bodo vsi obiskovalci v naših krajih počutili prijetno in domače.

Predsednik Turističnega društva Zagradec Slavko Blatnik
Vse skupaj lepo pozdravljam, Vesel sem, da ste se zbrali v tako lepem številu na prireditev in na naš koncert. Imamo še veliko idej, veliko dela nas še čaka. Če bomo stopili skupaj, bomo zmogli vse. Pomembno je, da se premika, da se »mlinsko kolo vrti naprej«, …

Simona Barle Krese je prebrala pesem Lojzeta Zupančiča

Zagraška dolinca
Zagraška dolinca prelepa si ti,
maš sončne rebrice in majhne vasi.

Krka zelena pa tiho šumi,
po strugi globoki v daljavo hiti.

Tam cerkvica bela ob Krki stoji,
prijazno zagraško dolinco krasi. 


Zagraška dolinca, preljubi moj kraj,
kjer zibel si tekla tu moja nekdaj.

Zagraška dolinca, preljubi moj dom,
saj tebe nikdar pozabil ne bom.


Sabina Erjavec
V času vojne je bila na Fužini elektrarna, že pred vojno je v križišču proti Ambrusu uspešno delovala gostilna pri Matjažu, malo dalje Štupnikov mlin, kjer še danes dobimo različne vrste moke. Vse to smo imeli že pred drugo svetovno vojno. Danes pa v Zagradcu delujejo različne družbene ustanove, med njimi podružnična šola Zagradec, ki že nekaj časa čaka na devetletko in telovadnico ter vrtec Sonček. V kraju imamo svojo bencinsko postajo, samopostrežno trgovino, železnino, cerkev Brezmadežne Marije, Kulturni in gasilski dom. Ne manjka niti gostinskih objektov. Imamo igrišče, kjer se zbiramo mladi in lepo urejeno okolico ob Krki, da nam poleti ni dolgčas. Glede na to, kar imamo, nam res ne manjka veliko, da bi bili mesto.



Župnik zagraške župnije Boris Žerovnik je turistično informacijsko tablo blagoslovil, Folklorna skupina je izvedla plesno točko, ljudski harmonikar in pevec pa je poskrbel za vzdušje.
Moški pevski zbor je slavnostno prireditev odkritja turistično informativne table zaključil z Zagraško himno, napisano nekje med vojno, morda leta 1943. Besedilo je zbral Ivan Rošel iz Fužine, uglasbil pa Robert Kohek, vodja Moškega in Mešanega pevskega zbora Zagradec.


Čebelarji so po prireditvi ponudili svoje izdelke, med in medico.
Na prireditvi se je zbralo zavidljivo število vidno zadovoljnih ljudi, tudi iz sosednjih vasi.